OCT 12

Zastrupitev z ogljikovim monoksidom, cianidi, nitridi in tetrakloridom

Najpogostejši viri zastrupitve z ogljikovim monoksidom (CO) so nepravilno delovanje, vzdrževanje in vgradnja peči ter gorilnikov, za ogrevanje prostorov in vode. Raven ogljikovega monoksida lahko v stanovanju naraste tudi pri nepravilno zgrajenem ali pokvarjenem dimniku ali ventilacijskem sistemu, poleg tega pa lahko ogljikov monoksid prodre v stanovanje tudi iz kleti s pečjo, iz garaže s prižganim avtomobilskim motorjem ali iz sosednjega stanovanja skozi ventilacijski sistem.

Ogljikov monoksid je plin brez barve, vonja in okusa, ki se sprošča pri nepopolnem gorenju drv, nafte, kurilnega olja, bencina in premoga. Prekomerna izpostavljenost ogljikovemu monoksidu zmanjša sposobnost organizma za absorbiranje kisika, kar lahko vodi v resne poškodbe ali celo smrt.

Ogljikov monoksid preprečuje prenos, razpoložljivost in uporabo kisika v telesu zaradi svoje izjemno visoke vezavne afinitete za hemoglobin, ki je glavni nosilec kisika v različnih tkivih in organih. Posledica tega je poškodba, ki je najbolj izrazita v organih z velikim pretokom krvi in visokimi potrebami kisika, kot so možgani in srce.

Hiperbarični kisik pospešuje izločanje CO iz krvi, pospešuje okrevanje nevroloških simptomov in zmanjša edem možganov. V kolikor se hiperbarična terapija uporablja v akutni fazi zastrupitve, zmanjša pojav poznih nevroloških posledic. Prav tako se uporablja tudi pri zdravljenju poznih učinkov zastrupitve s CO. Pomembno je, da bolniki z dokazanimi znaki zastrupitve v najkrajšem možnem času pričnejo s terapijo v hiperbarični komori.